Press "Enter" to skip to content

Mesec: maj 2025

Pionir avantgardnega književnostma Anton Podbevšek na slovenskem

Sinu sem pomagala pri domači nalogi iz Slovenščine. Tokrat je imel za opisati literarno delo Srečka Kosovela. Nekaj so že predelali v šoli, in nekaj je moral prebrati doma in napisati obnovo.

Pogledala sem po internetu za življenjepis Srečka Kosovela in videla , da je bil omenjen tudi Anton Podbevšek kot njegov vzornik. Nisem vedela, če sem že slišala za Antona Podbevška, zato sem si odprla na spletu njegov življenjepis. Videla sem da je bil Anton Podbevšek pesnik in pisatelj ter esejist. Ukvarjal se je s prevajalstvom in jezikoslovstvom. Bil je prvi, ki se je ukvarjal s slovensko avantgardno književnostjo. To pomeni, da je iskal nove oblike izražanja in preoblikovanja tradicionalne umetnosti, nove tehnike in ideje in razširiti meje. To gibanje se je razširilo v 20 stoletju in vplivalo na različne dejavnosti kot so glasba, film, arhitektura slikarstvo, literatura.

Pionir avantgardnega književnostma Anton Podbevšek na slovenskem

V tem obdobju so se iskale novosti, eksperimentiranje in razlaganja sveta okli nas. Sodeloval je tudi s slikarjem Božidarjem Jakcem, ki je tudi zelo poznan umetnik tistega časa. Sodelovanje z njim in še z drugimi umetniki je preraslo v kulturno gibanje, ki se je imenovalo Novomeška pomlad v 1920 letu. Tako ima v Novem Mestu gledališka institucija, ki nosi ime Anton Podbevšek Teater v njegov spomin. Izdal je pesniško zbirko Človek z bombami in s tem vplival na prihodnje generacije. To kar sem zvedela o Antonu Podbevšku mi je bilo bolj na novo. Ne vem, če sem v šoli slišala vse to. Opazila sem, da sem že predolgo na internetu, saj me je to zanimanje kar pritegnilo.

Odšla sem do sina pogledat, kako kaj napreduje in bila prijetno presenečena, saj je bil s svojo nalogo že proti koncu. Počakala sem, da je vse končal in potem sem vse prebrala in mu pregledala slovnične napake. Tako sem se spomnila modrih besed, ki govorijo, da se nikoli ne nehaš učiti.…

Vsak rojstni dan je priložnost, da se spomnim, kdo sem, kaj sem dosegla in kaj si še želim.

Rojstni dan sem v otroštvu vedno nestrpno pričakovala. Ne toliko zaradi daril, ampak zaradi občutka, da je tisti dan res moj. Vonj domače torte, baloni, družina in nekaj prijateljev na obisku – to je bil vrhunec vsakega leta. Mama je vsakič spekla čokoladno torto z malinami in kljub temu da sem danes odrasla, mi prav ta okus še vedno pomeni praznovanje.

Z leti so se stvari spremenile. Ko postaneš starejši, začnejo nekateri rojstni dnevi minevati tiho, brez večjih zabav, brez svečk in brez posebne pozornosti. Tudi meni so nekaj let zapored minevali skoraj neopazno, vedno se je našlo kaj pomembnejšega. A pred dvema letoma sem se odločila, da bom spet praznovala, kot sem si to želela kot otrok.

Vsak rojstni dan je priložnost, da se spomnim, kdo sem, kaj sem dosegla in kaj si še želim.

Organizirala sem majhno druženje na vrtu, povabila najbližje prijatelje in družino. Sama sem spekla torto, pripravila pijačo in nekaj prigrizkov. Ni bilo nič posebnega, a občutek, da sem si vzela čas zase, za svoj rojstni dan, je bil nekaj posebnega. Takrat sem se zavedla, da praznovanje ni nujno povezano s tem, koliko ljudi pride ali kako draga so darila. Gre za trenutek, ko se ustaviš, pogledaš nazaj in si dovoliš biti s tistimi, ki ti nekaj pomenijo.

Od takrat naprej rojstni dan praznujem vsako leto. Včasih bolj na glas, včasih v miru, s krogom najbližjih ali samo s sprehodom v naravi. Ampak nikoli več ga ne izpustim. Vsak rojstni dan je priložnost, da se spomnim, kdo sem, kaj sem dosegla in kaj si še želim. In v tem je, po mojem mnenju, njegov pravi čar.

Letos sem si za rojstni dan podarila kar dan brez telefona in brez obveznosti. Samo dolg sprehod, kava na soncu in večer z ljudmi, ki jih imam rada. Ta preprostost mi je dala več kot katerikoli dar. Spoznala sem, da lahko vsak rojstni dan oblikujem po svojih željah. Brez pravil, brez pričakovanj, samo s srcem.…